POEZIJA

O, DOMOVINA

Hop, marinka

pazi, ne skači premočno

ritka ti hudo poplesuje

joški so padli skoz kamero

in pohotna očesca bolščijo vate

zamaščena usta se slinijo

kot da si zadnja blondinka

na tem turbosvetu

otročički tudi gledajo TV

in veselo poskakujejo še sami

starši jih gledajo in se smehljajo

(če niso ravno v službi)

ponosni so na vzgojo svojih malčkov

»Moj je popoln samo zato«

se hvali ena od mamic

»ker vsako jutro spije actimel

s sabo v šolo pa vzame fruchtzwerge«

»Ja, ja

kaj bi mi brez televizije

reklame nam pomagajo živeti«

meni druga mama

»jaz brez activie ne bi mogla

urejati svoje prebave na naraven način«

razumevajoče se spogledata

srečni mamici na tem srečnem svetu

Veselo zajodlaj, o srečni Slovenec

dokler imaš vince, pršut in potico

televizijo in na njej reklame

turbofolk in trgovske centre

ti je vredno živeti

če česa od tega zmanjka

pač zapadeš v depresijo

ne boš prvi in ne zadnji

potem te zadene kap

na tvojem pogrebu rečejo

ta si je privoščil življenje

z veliko žlico ga je zajemal

in umrl je tako kot se spodobi

(potem ko Slovenec na žive in mrtve

praznuje »Abrahama«

je tako ali tako konec njegovega življenja

potem nima več za kaj živeti)

Hodila po zemlji sem naši

in postala ksenofobična

kajti pri nas se bojimo vsega

kar ni ravno siva miška

če hočeš biti priljubljen

bodi le splošnega mnenja

kot kača se plazi po uhojenih stopinjah

smehljaj se drugim kot bebček

kadar teptajo tvoje mnenje

in jim vneto prikimavaj

da ti glava telebne z vratu

in se skotrklja tvojemu šefu pred noge

ta jo dvigne in reče

povišal ti bom plačo za 1 evro

sodelavci ti ploskajo

(z izrazom hlinjenega zadovoljstva

na obrazu, seveda)

a potem se zruši planet

vulkan bruhne vrelo lavo in

zalije šefa, tebe in sodelavce

pridejo poplave in potresi

orkani, hurikani in cunamiji

zemlja se obrne za 360 stopinj

in izbruha vse activie, actimele,

svinjske pečenke, plače

in povišice, vse osladne

narejene smehljaje in

brezokusne turbopesmice

potem si olajšano oddahne

in pokliče Boga na novo stvarjenje

KUBA

Blisk in hrsk prepečenca

je zvok mojih možganov

ko mislim majice v ritmu salse

ko mislim Camino ki si ga prehodil

klik miške občasno

ko se spomnim tiste jelke

in smrek s poganjki kot mozolji

od kdaj sem taka kot mobitel

ne vem

zato pričakujem da crkne

da bo naredilo crk

in potem bomo v mraku

nekaj časa

potem se bomo našli kot

morske zvezde v globokomorju

razen če ne

v vsakem primeru bom spet

kot čriček v lasati pokrajini

ne bom nihalo v rokah

krvnega sorodstva iz brezna

zato mislim pot brez prtljage

in vse dneve brez maskare

in pudra in samozavesti

se bom morala naučiti

biti taka kot rojstvo

biti nič več kot prevleka iz kože

in mastnih mišjih las

bom manj lačna

grizljajočih panterjev

zakletih v abrakadabra tišini

boš pomagal

boste pomagali najti

olé olé

ŽILE

Si cvrkutal kot ptič

ki živi v laseh

si pil jedro jutra

še preden si ga olupil

od nekdaj si bil Brzi Gonzales

občinstvu si se zdel

kot klovn brez šminke

si pil pripravke iz peskovnika

in jedel zeleno zeleno zeleno

zato so te nagnali

bi si jim ovira

na poti vse-je-popolno

si jokal kdaj ob misli

na strto drobovje

si pil tudi kadar

nisi imel ust

si dvigoval palec iz principa

ko si se rodil si bil

luna nekega planeta

NUTELIN SPEV

Kako je žalostno

ko zmanjka nutele

porušijo se najgloblje sanje

nameniš se v trgovino

vendar nimaš denarja

ali pa je že zaprta

ali pa tako ali drugače ne moreš do nje

grizljaš si premrle ustnice

in mrzlično razmišljaš

eno oko si že vrgel na kuhinjski nož

drugo ti brezglavo poplesuje

po praznem kozarcu nutele

in se utaplja v njem

kot v breznu skrajnega obupa

nisi si predstavljal

da boš v življenju tako trpel

brskaš po omarah

po hladilniku

morda je kje rezerva, za božjo voljo

pogledaš pod mizo, med stole

odpreš pomivalni stroj

greš v kopalnico in

premetavaš umazano perilo

tudi v pralnem stroju je ni

niti med zobnimi ščetkami

prižgeš televizor

in vidiš reklamo za nutelo

solze se ti ulijejo po rdečih licih

pesti se stisnejo v navalu besa

misliš le na eno, eno samo stvar

kako bi jo dobil v roke

in jo požrl

celo

skupaj s pol štruce

domačega kruha

potem bi se zavalil na kavč

in gledal televizijo

in videl bi reklamo za nutelo

in solze bi se ti ulile po zabuhlih licih

pesti bi stisnil v navalu besa

mrmrajoč: to je bilo zadnjič

resnično zadnjič

da te samo še enkrat vidim

ti osladna kremasta žavba

podobna dreku

potem se zaveš

da nutele še vedno ni

obnemiš in preblediš

in skočiš skozi okno

spodaj bodo ljudje

pobirali tvoje ostanke

tvoja razmazana kri jih bo spominjala

na nutelo

katero so zjutraj mazali na kruh

svojim otrokom

IDOLI OTROŠTVA

Ko sem bila majhna

sem poslušala Michaela Jacksona

bila sem obsedena z njim

spominjam se smrti Freddieja Mercuryja

z mamo sva bili žalostni

mami je bil všeč ker je bil tako lep

in ker je pel tako dobre pesmi

jaz se še nisem zavedala
zakaj mi je všeč

vedela sem le da me nekatere pesmi

ki prihajajo iz radia fascinirajo

pri petih letih sem včasih čutila kako se mi

ježijo dlake

tako kot se mi danes velikokrat

ko poslušam kaj res dobrega

potem sem znorela

zaradi Caught In The Act

bila sem zaljubljena vanj

v viseči mreži sem sanjarila o Leeju

občasno tudi o Basstianu

imela sem vse njihove posterje

potem sem nekoliko zapustila glasbene

vode in se navdušila nad Titanikom

še bolj pa nad Leonardom DiCapriem

OBSEDENA sem bila

bilo je zanimivo otroštvo

polno glasbe in sanjarjenja o tem

kako bi pela in plesala z Michaelom

kako bi Leonarda učila slovenščine

kako bi na kljunu Titanika

letela nad oceanom

vse to je le še spomin

na prelepo otroštvo

a Queene še vedno rada

pravzaprav vedno raje poslušam

in pri tem me včasih prime

da bi izvlekla Freddieja

iz onostranske meglice

ga prijela za brke (če jih še ima)

in mu zaklicala

Stari, ti si ful dober!

ČAKAJOČ ZIMO

Drva smo zložili

potem smo čakali zimo

pa ni prišla

začelo je snežiti

pa ni prišla

vrt je ozelenel

pa ni prišla

Imeli smo dovolj drv

O PREVOZNIH SREDSTVIH IN SEDALU

Svetleči numizmatiki

zbirajo poslednje moči.

Hej hoj, brigade!

Miši so zacvilile.

O, enakomerno drdranje

vlaka po železniških tirih.

O, žametni glas pozorne

napovedovalke.

O, naslednja postaja.

Vse bolj me boli rit.

SANJSKA IGRA IN DRUGO

Stol si povezni na glavo

z absintom napoji vratno kljuko

hči boga Indre potuje po zemlji

Strindberg je bil mizogin

absint in sifilis

in Baudelaira je pobralo

blaznost ju je udarila

njega in Nietzscheja

neskončno kroženje, reinkarnacija

nihče ne more ven

Levstik je bil paranoik

mislil je, da mu sledi Bog

trpeče človeštvo v knjigi tožb

filmska scenografija za

naše tragikomedije

grad zagori

hči Indre vidi, kako je

biti človek

očisti se skoz ogenj, očisti se

ne trgaj fragmentov

s stola, samo SPUCAJ SE

Nibiru prihaja

VABILO

Hočem žaromete tvojih oči

hočem, da me oplaziš

planoto sem očistila smeti

zdaj lahko prideš

vse te čaka, bori

sprašujejo po tebi, kamni

vrtijo svoje slepe oči

da bi te uzrli, a tebe

ni

daj

pridrvi že s svojim

tankom, pogazi bedne

cigaretne škatlice in

pločevinke in razjasni

vremena že enkrat

prosim

PEKLENSKI OGNJI NA POČKU

Ti, ki si umivaš lase z vetrom

povej: kakšen bo davek tvojega odgovora

na moje zagonetno vprašanje?

Ti, ki se sladkaš s črnim regratom

povej: ali je sladka misel name?

Ali pa je v njej grenkoba

pelina, ki sem ga nehote nasula?

Zdaj sem v bunkerju na hribu

obstreljena z vseh strani s

svojimi lastnimi angeli in

demoni; vsega imam, le še

tebe, strelec, nimam

Krvavo rdeči ogenj, ki sem ga

zakurila z golimi rokami

je zdaj moje stalno prebivališče

v njem strastno gorim, zublji

me pečejo, a obenem krepijo

Svetloba tega ognja je tvoja

božajoča eksistenca, sladki bog

pepel, ki se rojeva, je moja

lastna bolečina; daj mi, o

daj mi rdečih krokarjev, da

mi spijejo strup z dlani

Tvoja beseda je edino, kar me

lahko reši tega inferna

vrzi jo v moj ogenj; če bo

bruhnil rdeče, bom vedela, da

se lahko razplamtim v njem

ne da bi zgorela

Scvri me

o, scvri me v svoji ponvi

rdeči strelec v strelskem

jarku, vroči strelec z Marsa

vrzi me kot vročo palačinko

obrni me v zraku, a ne daj

da se ohladim

dvigni me v višine svojih

pekočih ognjev, tam ugrizni

vame in okusi moj rdeči sok

ki se hoče cediti zate

-

vate

VSE, RAZEN…

In vse je v meni.

Vse te zelene zvezde, ki so

padle na ta košček zemlje,

vsi ti škrlatni ognji

in te rumene

modrine, vse kače in vsi

voluharji. Vse je v meni.

Ves ta zrak, nadevan s

praznino, vsa ta vesolja,

zaokrožena in kvadratna, vsi

atomi vsakega bitja; vse

je v meni. Ostrina sonca,

mehkoba oblakov, nektar

padajočega dežja; vse

je v meni. Ničesar ni, kar

ne bi bilo jaz, samo ti,

samo ti si nekje tam čez,

kjer mene še ni.

BUDNICA

Svetujem ti da se

zbudiš ti sladki rdeči

bog če hočeš ustaviti

vihro v mojih jetrih

IZ OČI V OČI

Na robu lubenice stojim

v bombažno tišino padam

svilnata smrt vame strmi

z druge strani prepada

ODREŠENJE

Renčimo vsi skupaj

(so mi rekli možgani)

zaženimo se že enkrat

na vrh te presnete gore

gnoja in tam zgoraj

zakikirikajmo v sveže

jutro; storimo to čimprej,

da se ne usmradimo tu

spodaj, kjer nas le še

gomazenje strigalic sili

k razmigavanju

In smo zarenčali

pognali smo se visoko

na vrhu smo obstali in

zatulili v Jupiter, ki

nas je premeril z oranžnim

očesom, se prizanesljivo

nasmehnil, in rekel (ves

potuhnjen): Ste zdaj

končali? Ali ste šele

začeli?

Bili smo malce užaljeni

a nismo se spustili nazaj

dol; tam gor smo lajali,

kikirikali in rjoveli

dokler se ni gnoj pod nami

stopil

dokler se ni zrak

očistil

in razredčil

Takrat nam je Jupiter

pomežiknil

in nas posrkal vase

DAVEK MOJE KRVI

Zadeni me

v sredo tarče, kjer sta

dva mesnata klopa

izpij mi

vso preostalo kri, ki sta

jo pustila, očiščeno,

razstrupljeno, pulzirajočo

KRI

pulzira tudi zate

(samo toliko v vednost)

vulkan, ki se pripravlja, da

izbruhne iz mojega jedra

te bo zalil z mojo vrelo

krvjo

prečiščeno, razstrupljeno

zastrupljeno

s strastjo

PROTEST

Naj mi kdo pove, lepo prosim

kam so šli vsi moški?

Saj veste, tista bitja

s širokimi rameni

(ki te lahko popolnoma

zakrijejo)

tista posebna bitja

trda in neizprosna

a obenem mehka in nežna …

Čudno

so mar res vsi na Marsu

neskončno pogrešani, neustrašni

žrebci?

Tisti rahlo neobriti

divji in umirjeni

bojeviti in ljubeči

z gorečimi, iskrečimi

se očmi, ki znajo

ubijati, ki znajo

(po)ljubiti, ki znajo

-

sleči …

O, kje si, Jang

kje ste, neutrudni lovci

iščem in iščem

a ne najdem niti

enega, niti ene

svetle lučke v tem

mraku sodobnosti

polnem namaziljenih,

pobarvanih, depiliranih

plagiatov, ki so žal le

blede sence animusa v

moji notranjosti

…

Morda pa je vse to samo

tam in nikjer drugje?

(razen na Marsu)

Torej mi zaženite raketo

da se vkrcam in

odletim

*

Zdaj prihaja novi svet

orkani so pomrli, hijene tudi

SAMOST

In se sprašujem:

kaj naj storim?

Kako naj se ZAPOLNIM

Kako naj se RAZ-SVETLIM?

Na kakšen način naj

vržem svoja kopita na to

bodikavo, majavo pot?

Na katero drevo naj se

oprem, pod katerim naj

se spočijem, na katero

naj se OBESIM?

Na koncu vselej ugotoviš

da si sam

in da boš sam tudi ostal

ko se prejočeš skozi leta

in se sprijazniš z vsem

takrat lahko postaneš vse

in nič, v katerem se najdeš

S…RNJAKU

Zgodnje jutro

nema glava

in srnjak ob cesti

 

Poznam te

s svojimi rogovi vsako

noč prodiraš v moje sanje

želim si te, a ti

bežiš

vedno mi spolziš med prsti

o, ti žival neskončne svobode

vrzi se vame, napadi me

in ne pojdi nikoli, nikoli več

proč

Zgodnje jutro molči

ti me gledaš, potem greš

padem na zemljo in

bruham bolečino

 

SIZIFOVA USODA

Si že kdaj pogoltnil

tolikšno skalo ljubezni

kot jo zdaj valim nate?

Četudi se zdi, da opravljam

Sizifovo delo, jaz še kar

nadaljujem, še kar

vztrajam

Si že kdaj bruhnil s

takšno vulkansko strastjo kot

jaz zdaj bruham?

Bil si in si gledal

jaz tega ne morem, jaz

lahko samo valim in

bruham in trpim

SEDEMNAJSTEGA

Žvižg tvoje piščalke me

napravi mehko in trdo obenem

tvoji koraki v mojo

notranjost so vse globlji

rdeča, ki sili iz tvojih ven

se usipa na moje lase in oči

in kožuhi rjavih medvedov

nama dajejo svoje zavetje

ne misliti na naslednjo

uro, na naslednji dan

samo biti v tem mehkem

hipu nežnih metuljev, v tem

trenutku tišine sredi joka dežja

ne umakni roke, ne

odvrni pogleda, božaj

še naprej, božaj

s prsti, z očmi

ne nehaj, ker je

tako prekleto dobro

In potem mi podari

svoj dih in kozarec

vanilijevega sojinega

mleka

NAJDENJE

In sem prispela

in si prispel

bila sem, kjer te ni bilo

bil si, kjer me ni bilo

zdaj sva tam, kjer sva OBA

Čakajoč Godota

s srečnim koncem

(ki je šele začetek)

Godot je prišel

in zdaj vem

Ti si ta

ti si moja luna

moja zvezda

moje sonce

vata oblakov

razvlečena čez nebo

sladkorna pena

ki se je ne morem najesti

Bluza mojih spominov

skriva v sebi nekoga

kot si ti

kljub temu, da v bazi ni

podatkov o tebi

Bil si tam

že prej

vedno si bil tam

neslišno in nevidno prisoten

le nekaj znotraj mene

te je čutilo

vedelo, da si

nekje

in da se bodo nekega dne

tvoje niti ovile okrog mojih

nepreklicno in dokončno

In smrt naju lahko prizadene

a ne more naju ločiti

NAJIN SONET

Ločje v mojem ribniku

Je nežno vzvalovilo, se napelo in

Usta mojih sanj so se razprla v

Bel, čist, prosojen poljub

Išči me, si mi rekel, ko te niti

Moje misli še niso mogle slišati

Tiho si se priplazil, neslišno, izza

Edinega vogala v mojem zornem kotu

Si? Sem? Sva …

Prsti in življenji so se nama prepletli

Eno bitje, en utrip srca, eno Življenje

Ti in

Jaz

Ali pa nič od tega

!!!