Kako ljubim poletje ... Sonce in njegove vroče žarke, katerih božanje občutim kot posebno, skoraj intimno ljubkovanje ... Dolge dneve, zgodnja jutra in pozne večere ... Vročino, ki druge spravlja ob živce, meni pa tako zelo dobro dene ... Čričke in na stotine drugih žuželk, ki se konstantno oglašajo iz visoke trave ... Modro, azurno modro nebo in nežne bele oblačke ...
Mislim, da je poletje najbolj naraven letni čas. Takrat smo ljudje veliko bolj srečni, zadovoljni, in veliko manj depresivni. Poveča se občutek svobode, saj greš lahko ven skoraj kadarkoli in komaj za silo oblečen. Tudi, če nimaš veliko finančnih sredstev, sploh ni treba, da se počutiš za karkoli prikrajšanega. Poletje, njegovo svobodo in brezskrbnost lahko uživaš kjerkoli, tudi doma. Zame skoraj ni lepšega kot ležalnik ali dekca nekje v senci in dobra knjiga zraven.
Zakaj sem napisala skoraj? Hja, zato, ker mi je absolutno najlepše šele takrat, ko je poleg knjige ob meni tudi moj dragi ;). Če sva skupaj na morju ali na kampiranju kje v naravi, morava imeti obvezno s sabo knjige. Brez tega ne gre. Res je, ne predstavljam si življenja brez njega, a tudi brez knjig si ga ne. Sem sicer bolj počasna bralka (za eno knjigo obvezno rabim več dni - no, razen v primeru, če je bolj tanka in res hudo napeta - za take sta ponavadi dovolj dva dneva, morda celo en sam), a berem neprestano. Petja isto.
In tudi to je zagotovo ena od prednosti poletja - več časa za branje.
A poletje ljubim zaradi njega samega, berem tako ali tako v vseh letnih časih. Poleti se počutim absolutno najbolje, najbolj srečno, svobodno in zdravo. Predvsem zato, ker me ne zebe. (Kar me sicer nadvse pogosto.) Velikokrat sem že resno razmišljala o tem, da bi se preselila v kakšne tropske ali vsaj subtropske kraje. In morda se nekoč tudi bom. Bomo videli ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar