PIŠEM ...

Pišem roman! Končno. Bil je že čas. Že odkar sem na tem svetu, se trudim, da bi ga spravila iz sebe, da bi rodila to stvar iz besed, ki jo nosim v sebi že od malega in me dolgoletna nosečnost že pošteno utruja. In zdaj se končno rojeva. Že neštetokrat sem poskušala, že stokrat sem začela pisati zgodbo, pa sem vedno odnehala. Morda zato, ker sem vedno pisala o izmišljenih stvareh, o stvareh, ki z mano osebno niso imele nobene zveze. Zdaj pa sem naposled ugotovila, da je edina možnost, da spravim to knjigo na svet, ta, da napišem svojo lastno zgodbo. Zgodbo svojega življenja. Ne točno tako, kot se je v resnici dogajala in ne do potankosti takšno, a vendar, v osnovi, v temeljih - zgodbo mojega življenja. Potemtakem je to delno avtobiografski roman? Ne vem in me tudi ne zanima, jaz samo pišem. Izpisujem vse tisto, kar se je v meni nabiralo leta in leta, že vse od mojega rojstva naprej in morda še prej. Nekaj se je odprlo in zdaj dere iz mene v potokih. Lahko se samo zahvalim vesolju, da se je končno zgodilo.