ZATON LJUBEZNI
In minilo je že trideset let. Od
zakona, ki je bil na začetku poln pričakovanj, ljubezni in hrepenenja po
naraščaju (z njegove strani), so po mnogih letih ostale le še razvaline. Bila
sta vedno bolj sita drug drugega in drug drugemu sta šla vse bolj in bolj na
jetra.
PETER: Poslušaj
me … ne le, da mi greš na jetra … greš mi na jetrno pašteto, in to Gavrilovićevo!
A se zavedaš, kaj to pomeni? Saj veš, koliko bolj temperamentni so tam dol,
jugo-vzhodno od nas »Janezov«!
SABRINA:
Ma ne nakladaj, prosim te, ker te imam tako poln kufer, da ne morem povedat,
razumeš!!! Jaz perem, likam, kuham, pospravljam, se mučim v hiši in okrog nje,
ti, presneta klada lena, pa cele dneve bereš Ekipo in igraš športne stave,
prasec zagamani!!!
PETER:
Ooo … Prasec in to ne navaden, ampak ZAGAMAN, si se mi drznila reči. Kot da ne
bi vedela, kako hitro pošizim!!!
SABRINA:
Jooooj, pravkar sem se uscala od strahu, tako se te bojim, ti »pošizator«! To
je vsa tvoja obramba, nimaš nič boljšega na zalogi?
PETER:
Boljšega ali morda bolj bolečega?! Recimo, da vzamem v svojo desnico moj pas iz
JLA … Kar spomni se, kako ti je prejšnji teden otekla tvoja seksi ritka.
SABRINA:
Same grožnje so te, ti strahopetna reva, pa nič konkretnega. Tisto ni bil noben
tepež, kvečjemu vzburilo me je. Ti pa misliš, da mi je ritka otekla od bolečin,
ti bebec impotentni!!!
PETER:
Hmmm … Impotni?! Kva je pa to za ena reč???
SABRINA:
Saj, niti tega ne veš. Ti si res en bumbar. S tabo se mi ne da niti prdeti, kaj
šele prerekati.
PETER:
Aha! Kaj je pa to prdenje, tvoje prdenje, pa prav dobro vem in voham vsak večer
v najini zakonski postelji in še uboge flanelaste zavese na steklenih vratih
balkona se tresejo in kar nekako »kremžijo« … Pa dobro veš, da nama jih je
podaril moj oče Buhtelj za deseto obletnico poroke!!!
SABRINA:
Ma briga me za tvojega zavaljenega fotra, o mojem prdenju pa bodi raje kar
tiho, ker dobro veš, da tudi ti nisi angel, saj se menda spomniš, da sem morala
enkrat sredi noči vstati samo zaradi tvojih neznosnih prdcev in privleči cev za
zalivanje vrta v spalnico, da sem ti en konec vtaknila v rit, drugega pa vrgla
skozi odprto okno. Ni se dalo preživeti, razumeš?! In potem ti meni o mojem
prdenju …
PETER:
Ho, ho, no, no. Če bi bila moja »prdo-artilerija« res tako smrtonosna, kot mi
praviš ti, moja draga, a tečna soproga, bi ti že končala v družbi ostarelih
opravljivk, v kakšnem domu za ostarele ali morda kar na kakšnem bližnjem odlagališču
rabljenih oz. izrabljenih teles!!! Ne, ne in NE!!! Oprosti mi, ljubezen moja
nenadkriljiva … Ljubim te, navkljub tvojim že kar »natreniranim« gubam, recimo
tistim na tvoji (včasih) seksi riti … Sploh pa, morala bi se že začeti
zavedati, da že mesec dni sodelujeva v novem televizijskem reality show-u
»Kateri od dveh je bolj zajeban?«. In, kot so mi sosede, ki spremljajo ta
»poletni TV hit-shit«, povedale tako diskretno med čakanjem v vrsti pred
blagajno SPAR-a, je moja priljubljenost že skoraj tako visoka, kot če bi bil
Zmago Jelinčič. Le da se meni vse bolj dozdeva, da sem jaz plemenitejši od
njega, hm.
SABRINA:
Ma ti si sam sebe poln, to je to. Da se prijaviva na tisti reality show, pa sem
itak privolila samo zato, ker sem upala, da te bom lahko vsaj tam potolkla, če
te že doma ne morem. Dvigni zdaj svojo debelo rit s tega plesnivega kavča in
odnesi smeti ven.
PETER: Z
MAKROGALAKTIČNIM zadovoljstvom, »draga zgaga, lady Gaga«… Pa še na par pirov
bom skočil, ko bom enkrat zunaj, na SVOBODI!!!
SABRINA:
Ma zaradi mene lahko tudi z mostu skočiš, bo vsaj že enkrat mir pred tvojimi
blodnjami in blesavimi izjavami. Zaradi tega tvojega pira se ti že možgani
kisajo, pa tega še opaziš ne. Joj, kako si včasih želim, da bi imela tudi jaz
malo več SVOBODE in kakšnega mladega, svežega ljubimca!!!
PETER:
Že res, da mi manjka le še nekaj let do upokojitve, a ne tudi do upokojitve od
seksa … Pa saj vem, da »tam dol« nisem ekstremno obdarjen, kar se dolžine tiče …
Je pa moj tič kar »poskočen fič firič«, zaradi tebe, seksualno zavrte bivše
nimfomanke, pa le še toliko bolj. A naj ti takoj povem še to, kar mi je pred
meseci povedal znanec …
SABRINA:
Aja? Kaj ti je povedal tvoj »znanec«? Sigurno misliš tistega konstantno
okajenega Janeza, ki ima namesto žene gostilno, ona pa namesto njega ljubčka.
No, kar zini, kaj ti je povedal, me prav zanima, gotovo kaj tako bebavega, da
bi se še norčki v Idriji zgražali.
PETER:
No, za njih ne vem … Vem pa, da se mi je tisti moj znanec zadnjič kar hvalil in
tarnal zraven, ker je njegov najboljši »mali-veliki« prijatelj p. predolg in
ima njegova »ljubica« težave oz. kar bolečine zaradi »njega«. Jaz pa menim, da
dolžina seveda ni in ne more biti odločilna, kajti potrebno je biti virtuoz
tudi »med ali pod rjuhami«.
SABRINA: Ha-ha-ha!!!
Ti je tudi to povedal tisti tvoj znanec? Ker da bi ti sam to vedel, se mi ne
zdi možno. Včasih že, pred petnajstimi leti mogoče, a zdaj si »virtuoz« bolj v
drugih stvareh, ti že veš, katerih. Ne bi spet začenjala o tem, ker mi vedno,
ko samo pomislim na bedastoče, s katerimi se ukvarjaš, postane kar črno pred
očmi in bi te najraje zadavila. A ni vredno. Sicer pa … prav rada bi se
spomnila, kako izgleda tvoja virtuoznost »med ali pod rjuhami«. No, dokaži, ti
pokveka, da še vedno zmoreš!
PETER:
Draga … kar si ti želiš, od mene še vedno lahko dobiš!!! A namesti se k
najinemu pianinu, saj se morda še spomniš, kako si nama ti s svojim nosom
igrala Odo radosti ali Beethovnovo 9. simfonijo, medtem ko sem jaz počasi in
nežno začel »prodirati« vate s svojim »malim, a veellliiikim dirigentom« oz. z
eno od njegovih »slavnih« dirigentskih »paličic«, pa ne reci mi sedaj, da sem
pohotni stari »kontrabasist« … Ali pa kar, morda boš potem še bolj tulila
ANCORA, ANCORA, ANCORAAA …
SABRINA:
Eeeh, same besede so te, prav nič ti ne verjamem! Včasih si res bil pohoten,
ja, a zdaj za kaj takega nimaš več časa. Vsa tvoja energija gre za televizijo,
Ekipo in tiste športne ... drekce. Dokler me ne zvlečeš v posteljo in tudi v
praksi ne dokažeš tega, o čemer se zdaj samo širokoustiš, ti prav ničesar ne
verjamem.
PETER:
Pa saj to bo poglavitni problem ... tebe zvleči v posteljo!!!??? Ti veliko raje
kuhaš in priznati moram, da kuhaš vrhunsko ter pospravljaš kakor munjena!!!
SABRINA:
Veš kaj, nekdo pač mora to početi, nekdo mora kuhati, pospravljati in čistiti,
ker če tega ne bi počela jaz, bi OBA že zdavnaj umrla od lakote in plesnobe.
Vsekakor ne bi škodilo, če bi kdaj vsaj usrane štunfe pospravil za sabo. Samo
še to se manjka, da mi rečeš, naj ti oblečem gate, ker si jih ne moreš sam.
PETER:
Toda veš kaj??? Mene predvsem zanima, če bi te motilo, če bi si jaz šel v kakšno
seksualno kliniko odstranit svoj penis, ker me kar malo moti med tekom in ti
veš, kako jaz rad jogging-iram!?
SABRINA:
Haa-haa-haa!! Ti, pa jogging?! Si kaj takšnega pojedel danes? Mislim, da bi
tebe med tekom, če bi ga prakticiral, seveda, veliko bolj motil tvoj zavaljeni
trebuh, kot pa tvoj že tako dolgo neuporabljeni (ne vem, razen, če imaš
ljubico) mali ptiček. A če bi mene motilo, če bi si ga odstranil? Po pravici
povedano, NE. Saj že leta nimam več koristi od njega. Tako da mi je popolnoma
vseeno, če je ali pa če ga ni.
PETER: No
... če ti je res vseeno, ne vem, ker nisva že vse od predlanskega božiča pod
božičnim drevescem v kotlarni, a tam je bilo zate prevroče in si sopihala kot
kakšna utrujena parna lokomotiva, ti »stara vešča«!!!
SABRINA: Ok,
stari, zdaj je pa dovolj tega: greva v posteljo.
PETER: Ja,
ja … Saj vem … Nič novega!!! Tvoje že klasične »staro veščevske«, pardon,
»staro veščinske« manipulacije … V bistvu si želiš že cel mesec, da nekako
fiksiram najino že skorajda povsem razmajano zakonsko posteljo!!! Da je pa v
tako klavrnem stanju, je pa kriva tvoja »šlank postavica«, mar ne, ti
»kitolovka« s svojimi 120-imi kilogrami, pardon, s 112-imi …
SABRINA: Ah
jaaaa, seveeeedaaaa, krivi so moji kilogrami, točno … sicer pa bi si v vsakem
primeru nekaj izmislil, karkoli že, samo da ti ne bi bilo treba. Ker si stara
impotentna lenoba. Vidim, da res nima smisla, da se trudim okrog tebe, veliko
bolj pametno bi bilo, da si končno omislim ljubimca. In se odselim od tebe. Kar
takoj bom začela pakirati kufre. Ti pa tukaj gnij. Adijo!
PETER: Preden
greš, le še »to« … In »to« bom sedaj govoril kar Stvarniku!!! »Ti« res dobro
veš, da jaz nimam prav nič proti ljudem s preveliko telesno težo, imam pa zato
prav veliko proti vsem tistim, ki imajo »pretežke besede«, umazan besedni
zaklad, ki pa ni noben zaklad, saj je zame in še koga bolj BESEDNI SMRAD!!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar