Včeraj sem bila skupaj s Petjo na pogovoru ob knjigah v Knjižnici Otona Župančiča. Zelo zanimiva zadeva, ki jo imamo vsako zadnjo sredo v mesecu, vsakič na drugo temo. Včerajšnja tema je bila "Moški in ženske v literaturi" ali nekaj v tem smislu. Na mizi, okrog katere se zbiramo in na kateri je ob vsakem srečanju poleg knjig tudi več kot dovolj piškotov, slanih krekerjev, grisinov in podobnih prigrizkov :), so se znašli v glavnem priročniki o razlikah med moškimi in ženskami ter z nasveti za boljše razumevanje nasprotnega spola. Nekateri od udeležencev, predvsem eden od zaposlenih v knjižnici, nadvse duhovit in faca človek, so kritizirali dejstvo, da zahodnjaki za vsako stvar, tako rekoč za vsak drekec pekec potrebujemo priročnike. Aha, zdaj imam ta in ta problem, pogledam v priročnik, kako se reši ta problem, to je na tej in tej strani, aha, evo, problem je rešen. Ali pa, aha, da pogledam, kako naj razumem svojo žensko in kako naj se pogovarjam z njo, pogledam v priročnik, to je na tej in tej strani, aha, tako, no, zdaj pa vem, kako naj razumem svojo žensko. In tako dalje. Bilo je veliko smeha, a v tej točki smo se vsi globoko strinjali. Res ne znamo skoraj ničesar več opraviti ali rešiti brez priročnika. Da bi se zanašali na lasten čut, na svojo intuicijo (kaj je že to?), preprosto na lastno zdravo pamet in srce, ko gre za razumevanje česarkoli, tega enostavno ne znamo več. Beremo priročnike, ugotavljamo, kako zelo smo si moški in ženske različni, v katerih bistvenih stvareh se razlikujemo, in evo, tako imamo spet izgovor, da nam ni treba razumeti nasprotnega spola, ker ga ITAK ne moremo razumeti, ker je preveč drugačen od našega. Naši možgani so si preveč različni, ženske razmišljamo čisto drugače kot moški, in zato je že a priori vsakršen trud zaman, ker preprosto ne moremo najti skupnega jezika.
Sama seveda niti slučajno nisem tega mišljenja, a verjamem, da marsikdo je. Po vsej verjetnosti več žensk kot moških. Predvsem tistih, ki ne morejo najti idealnega partnerja zase in so že nekako resignirale v tej smeri.
Imamo torej tisti, ki smo našli partnerja, s katerim se odlično razumemo, zgolj neverjetno srečo? Ali pa je za tem še kaj drugega kot le gola sreča?
Kar se mene tiče, verjamem, da vse, kar imamo, v svoje življenje pritegnemo s svojimi mislimi. S svojim načinom razmišljanja. Konec koncev s svojimi željami, če so te podprte z močno, neomajno vero in ne zgolj želje. Želje, ki so samo to, bodo samo to tudi ostale, za vedno. Želje, ki jih spremlja trdna VERA v uresničitev, pa se prej ali slej tudi uresničijo.
Torej, lahko si želimo, lahko hrepenimo, vse to lahko počnemo. A nikakor ne sme ostati samo pri tem. Nikakor ne smemo ostati zgolj pri cankarjanskem hrepenenju, ki ne teži k uresničitvi niti si je ne želi. Hrepenenje zaradi samega hrepenenja je nesmiselno. Treba si je želeti, a obenem verjeti, da je želeno že tukaj, v naših rokah. Ne, da je nekje v daljni prihodnosti, ampak da je že tukaj in zdaj. Le tako se nam lahko uresniči vse, kar si želimo.
In, ja ... prav to sem storila tudi jaz, preden sem spoznala ljubezen svojega življenja. Želela sem si jo spoznati, a obenem sem verjela in VEDELA, da jo bom vsak čas spoznala in da se mi vse bolj približuje. In pri tem sem bila popolnoma perfekcionistična, nisem si želela enega fanta, s katerim bi se recimo zgolj za silo razumela, s katerim bi pač samo bila, ravno toliko, da ne bi bila sama; o, ne. Verjela sem v ljubezen, v kakršno skoraj nihče več ne verjame. Verjela sem, da bom spoznala moškega, kakršnih skoraj ni več. In kaj se je zgodilo? Vesolje mi je dostavilo točno tisto, kar sem si želela.
Če bi ljudje to vedeli ... če bi preprosto poznali to skrivnost, ki sploh ne bi smela biti skrivnost! To, da vse, prav vse, kar si želiš, lahko tudi dobiš. In če je to ljubezen - želi si jo in verjemi vanjo! Neomajno, brezpogojno! Kdo pa si ne želi ljubezni? Prepričana sem, da ni takega "junaka" na tem svetu. Vsak si jo želi, pa četudi zgolj v podzavesti in četudi tega noče priznati.
Vse je mogoče. Samo to bi moralo človeštvo vzeti na znanje, pa bi se v hipu vse spremenilo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar