Pomlad ...

Končno je tu. Včeraj je bil tudi uradno prvi dan pomladi, torej se je prav zares začela!

Zime in mraza ne maram preveč, zato sem vedno hepi, ko se začne pomlad. Ker je končno topleje, sonček veliko več sije, poleg tega vem, da za pomladjo pride poletje, ki je absolutno moj najljubši letni čas. Čim bolj vroče je, tem bolje zame. Uživam v temperaturah 30 stopinj in več :). Velikokrat sem že pomislila, da bi morala it živet v kakšne tropske kraje, kjer je večno poletje. Ker me velikokrat zebe in se najbolje počutim v poletni vročini. Kdo bi vedel, morda pa, nekoč ...

Pomlad imam (poleg toplejšega vremena) rada tudi zato, ker se s pomladjo začnejo moje zeliščarsko-nabiralske aktivnosti. No, lani nisem bila ravno pridna v tem smislu, daleč od tega, a odločena sem, da si bom letos spet vzela nekaj več časa za to. Obožujem čemaž in komaj čakam, da pokuka iz zemlje, da ga lahko začnem nabirati in vlagati v olivno olje. Prejšnja leta sem vložila toliko čemaža, da sem imela zalogo za celo leto. Pa ne samo zase, skupaj z mamo sva ga jedli celo leto. Čemaž, vložen v olivno olje in sol (najbolje himalajsko), je ena taka fina, slastna omakca, s katero jem svoje najljubše jedi: proseno in ajdovo kašo, riž, polento, polnozrnate testenine, pa tudi krompir in še kaj bi se našlo. V sezoni svežega čemaža (ki traja nekje od konca marca do maja) pa z užitkom jem tudi sveže liste na domačem polnozrnatem kruhu, skupaj z bio margarino. Sem zagovornica čim bolj naravne, nepredelane, biološke in seveda zgolj rastlinske hrane. Kar pa še ne pomeni, da me marsikdaj ne premamijo razne rafinirane, ne preveč zdrave in odločno presladke zadeve. Ja, sladkarije so žal (še vedno) moja slabost, a če se trdno odločim, se jim lahko uprem. Problem je le v tem, da se največkrat nočem odločiti, ker jih preveč rada jem. A recimo (vsaj upam), da moje navdušenje nad naravno hrano in zdravilnimi zelišči vsaj približno izravna in popravi te anomalije v moji prehrani. 

Da se vrnem k pomladnim radostim ... Poleg čemaža obožujem tudi regrat, skupaj s fižolom ga lahko pojem eno veliko skledo in imam samo to za kosilo. Te pomladne rastline so tako priročne za pomladansko čiščenje telesa, sploh, če je to zakisano in zapackano z raznimi strupi. Prav zato imam regrat, čemaž in podobne dobrote še toliko raje.

Iz regratovih cvetov izdelujem tudi poseben sirup, ki se mu reče tudi regratov med. Cvetove se čez noč namoči v vodi, nato pa je treba to vodo kuhati skupaj s sladkorjem (seveda uporabim nerafinirani rjavi sladkor), dokler ne nastane gosta zmes, ki se jo vlije v kozarce. Tudi ta odlični naravni posladek lahko stoji eno leto. 

Zdi se mi, da čemaž, ki je bil še pred leti tudi meni čisto nepoznana zadeva, postaja vedno bolj popularen in vse več ljudi ve zanj in ga nabira. To me zelo veseli in se mi zdi nadvse prav, sploh v tem času sodobnih trgovskih centrov, kjer dobiš vso mogočo "hrano", ki je prav vse, le naravna ne.

A dovolj o tem, ker moj namen ni pridigati, ampak zgolj predstaviti svoje navdušenje nad zdravimi dobrotami, ki nam jih ponuja narava. Torej, čevlje na noge, košaro v roke in hajdi v gozd po čemaž :).