Ne, nisem, ker mi je malo pred koncem presedla do konca. Nisem mogla več, čutila sem, da od tega branja nimam niti najmanjše koristi.
Ja, saj bom povedala, za katero knjigo gre, prav zdaj. Sto dvajset dni Sodome ali šola libertinstva, avtor: markiz de Sade. Zdaj je verjetno marsikomu že vsaj približno jasno, še preden povem, za kaj gre.
Na zavihku platnice piše, da je to eno najbolj kontroverznih besedil, kar jih je bilo kdaj napisanih, zanimiva pa je tudi usoda rokopisa. Sade ga je napisal, ko je bil zaprt v Bastilji, na 12 metrov dolg papirnat trak. Dela ni nikoli dokončal, izpisan je samo prvi del (a že ta obsega 315 strani), ostali trije so ostali v obliki osnutka. Uspelo mi je prebrati celoten prvi del, ne da bi bruhala, ko sem začela brati osnutek drugega dela, pa sem imela vsega skupaj vrh glave in sem knjigo vrgla v kot. Hvala lepa, ne morem več. Če prvi del opisuje seksualne perverzije, izpade in sprevrženosti štirih glavnih junakov, nesramno bogatih predstavnikov oblasti (vojvoda, škof, predsednik in finančnik), ki se v dobro zaprtem gradu seksualno izživljajo z dvainštiridesetimi "osebki" (od tega jih je šestnajst otrok in štiri njihove lastne hčerke, s katerimi so navzkrižno poročeni), ki so v veliki večini tam prisilno, potem drugi, tretji in četrti del (ki mi jih, kot rečeno, ni uspelo prebrati, sem jih pa preletela in tako prav dobro videla, kaj je njihov glavni predmet) opisujejo še hujše sprevrženosti, ki so vse obvezno povezane s hudim fizičnim mučenjem, ki se vselej konča s smrtjo žrtve.
Lahko bi šla malo bolj v podrobnosti, a ne maram obujati spomina na to najbolj morasto vseh knjig, poleg tega bi ob podrobnejši predstavitvi nujno morala uporabiti vsaj nekatere od tistih besed, ki jih konstantno uporablja Sade, tega pa nočem, ker ni v mojem stilu in navadi, še manj pa na mojem nivoju.
V bistvu ne vem, česa koristnega se lahko človek nauči iz te knjige. Morda tega, da človeška sprevrženost in zlo nimata meja. In česa vsega se lahko človek z vsega polno ritjo spomni. Ampak saj to že vemo, ne?
Skratka ... ne bi mogla ravno reči, da knjigo priporočam v branje, tudi na svoj seznam Naj knjig je ne bom dodala, ker tja prav gotovo ne sodi, lahko pa priporočim knjigo tistim, ki bi radi podrobneje spoznali dno človeške duše in najhujšo, najneznosnejšo, najsilnejšo pokvarjenost, ki rodi vse grozote, ki si jih je mogoče in ki si jih ni mogoče zamisliti. Če vas zanima, kaj vse se da početi v imenu skrajnega ateizma, potem lahko berete to knjigo. Drugače pa vam bo veliiiiiko bolj koristilo, če preberete kaj drugega.
Ni komentarjev:
Objavite komentar