Včeraj sem prebrala zadnje čase kar popularen roman Daniela Glattauerja Proti severnemu vetru. Kljub temu, da sem v ponedeljek začela prostovoljno delati in sem torej imela manj časa kot ponavadi, sem knjigo prebrala v dveh dneh. Dobesedno pogoltnila sem jo. Izredno berljiv roman, ki te priklepa nase vse do zadnje strani. Zdaj me čaka že drugi del, Vsakih sedem valov, ki ga bom začela brati danes. In ga verjetno spet použila v dveh dneh.
Kar sem hotela povedati o teh dveh knjigah, je to, da opisujeta zgodbo, ki je neverjetno sorodna moji oz. najini. Ta zgodba je izmišljena, a najina ni. In morda bo kdo, ki bo bral mojo knjigo, utegnil pomisliti, da je tisti del, v katerem si glavna junaka Živa in Aljoša vneto dopisujeta in se zaljubita še preden se sploh vidita v živo, napisan pod vplivom Glattauerja in njegovih dveh romanov. Torej izmišljen. Pa seveda ni tako! Jaz, avtorica mojega romana, njegovi knjigi berem šele zdaj, v teh dneh, moja pa je že lep čas napisana. In res se je zgodilo tako, kot sem napisala. Marsikaj v moji knjigi je izmišljeno (v bistvu večina), a tisti del z dopisovanjem preko interneta je povsem resničen in celo čisto dobeseden. Torej, ne, nisem kopirala od Glattauerja, saj nisem mogla, saj takrat, ko sem to pisala, še vedela nisem zanj. Vsi, ki ste do zdaj brali moj blog, si lahko pogledate na seznam Naj knjig na desni strani - je Glattauer tam? Ne, vse do zdaj ga ni bilo. Ko preberem še drugi del njegove neverjetno privlačne zgodbe (ki tako grozno spominja na najino), pa ga bom seveda rade volje dodala na seznam.
Pa še nekaj o prostovoljnem delu, če sem ga že omenila. V ponedeljek sem začela, v Domu upokojencev. Vsako popoldne med tednom bom tam tri ure pomagala varuhinji, ki vodi razne ustvarjalne delavnice za oskrbovance. Glavno vprašanje je seveda, ali mi je delo všeč. Tega nikakor ne bi mogla reči, ker je to pač nekaj, kar mi ni pisano na kožo. Ampak če človek ne dobi nobene službe, pač poskuša na vse možne načine. Tudi prostovoljno in tudi tam, kjer dobro ve, da ni njegovo mesto. Morda se s tem odprejo kakšna vrata. Vse drugo je bolje kot sedeti doma in čakati, da ti delo pade z neba.
Vendar je treba biti pri tem presneto pazljiv. Če pride nekdo nekam delat prostovoljno, potem ljudje tam mislijo, da ga lahko izkoristijo do amena. Je mogoče, da so si nekateri v Domu predstavljali, da bom delala tudi ob sobotah in nedeljah? Še več, verjeli so celo, da bom poleti še vedno tam (pa smo šele marca; kaj vse se še lahko zgodi do poletja, lahko dobim službo!) in da bom takrat za vikende delala CEL DAN!!! In to zastonj! Je res mogoče, da si nekdo predstavlja nekaj takega? Ja, je, ker sem to slišala na lastna ušesa. Očitno mislijo, da sem povsem brez možganov. Ne samo, da pričakujejo, da bom delala tudi ob vikendih (glede tega sem se že izjasnila - za vikende hočem biti prosta, saj je to vendarle prostovoljno delo), ne, pričakujejo celo, da bom poleti ob sobotah in nedeljah delala cel dan in to brez plačila! Človek se vpraša, kaj je narobe z nekaterimi. Oni bodo šli na plačan dopust, jaz pa naj bi tam delala zastonj. In to ob dejstvu, da ne jaz ne moj fant nimava službe, da morava vsak mesec plačati najemnino, da nama včasih skoraj zmanjka za hrano in da bi brez socialne šla rakom žvižgat. A koga to sploh zanima? Ne, njih zanima samo to, kako bodo oni lepo fraj na moj račun. No, pa ne bodo. Zakaj ne zaposlijo enega človeka, če ga res tako potrebujejo? Saj bi tudi jaz z veseljem delala namesto njih, a ne zastonj. Za plačilo bi se dalo vse zmeniti. Od nečesa vendar moram živeti, tako kot vsi. Od prane še ne živim, žal, pa od same ljubezni tudi ne, čeprav bi mi bilo to neznansko všeč. A kaj, ko nisem še tako daleč.
Skratka, človek ne more verjeti, kaj si nekateri predstavljajo. Nekateri, ki po vsej verjetnosti niso še nikoli doživeli niti kančka kakršnega koli pomanjkanja. Ker če bi ga, bi se drugače obnašali, prav gotovo da bi se.
Ne smeš se pustiti izkoriščati, to je vse. Če jasno in glasno poveš, da na tak način pač ne boš delal, ti nimajo kaj reči. Konec koncev si tam izključno zaradi svoje dobre volje in lahko kadarkoli greš. Potem se pa lahko obrišejo pod nosom še za tisto malo pomoči, ki so jo lahko zastonj dobili od tebe.
Ni komentarjev:
Objavite komentar